V nedeljo, 13. maja 2018, smo se jaz, sošolec Mark, trije osnovnošolci in tri učiteljice, ki so nas spremljale, v okviru projekta Erasmus+ Modern Classrooms Modern Education odpravili v Romunijo, v mesto Iasi. Hišnik Vito nas je s kombijem zapeljal do letališča v Gradcu, od koder smo imeli prvi let, in sicer do Dunaja. Na Dunaju smo prestopili na letalo za Iasi. Vsi smo bili že zelo vznemirjeni in smo komaj čakali, da se spoznamo z našimi tamkajšnjimi gostiteljskimi družinami. Po dobri uri leta smo končno prispeli. Družine so nas že čakale na letališču in nato smo se odpravili k njim domov. Vse družine so nas zelo lepo sprejele. Je pa bilo nekaj, kar smo vsi v trenutku, ko smo prispeli, ugotovili. Sloj prebivalstva je v Romuniji, vzhodnoevropski državi, precej manjši od Slovenije. Čeprav mogoče tamkajšnji ljudje nimajo čisto vsega kar si želijo, pa imajo nekaj, kar mnogi izmed nas nimajo. Namreč, čeprav po večini niso ravno bogati, pa so veseli, nasmejani in vedno dobre volje. Trudili so se po svojih najboljših močeh. No, prva noč je minila in že je prišel drugi dan – ponedeljek. V ponedeljek smo se vsi skupaj dobili zunaj (mi, italijanski, romunski, turški in grški učenci, ki sodelujemo pri tem projektu). Sledil je ogled mestne hiše, muzeja in predstavitev posameznih držav in šol. Zatem smo se odpravili na kosilo v bližnjo restavracijo. Po obilnem kosilu smo šli nakupovat v tamkajšnji nakupovalni center, ki je res ogromen. Potem smo se vrnili k družinam domov in sledila je še ena noč. V torek smo se dobili v šoli ob 9. uri zjutraj. Tudi njihove šole so zelo različne od naših, npr. tam v šoli ni telovadnice, ampak je ena soba, kot nekakšna učilnica, kjer ni miz in je samo ena preproga, kjer učenci telovadijo. V šoli smo imeli do 13-ih uro matematike. Učili smo se različne matematične vsebine, seveda v angleščini. Bilo je zelo zanimivo in zabavno. Kosilo smo opravili v bližnji restavraciji, zatem pa smo si ogledali Palačo kulture. Nato smo se vrnili k družinam. V sredo je dopoldan potekal enako kot prejšnji dan, učili smo se matematiko, potem pa smo šli kosit k družinam. Jaz, moja tamkajšnja spremljevalka Diana, Grkinja Maria in njena spremljevalka Maria ter Dianina mama smo se po kosilu odpravile v botanični vrt. Zares je bilo prekrasno. Nato smo se odpravile še na sladoled, zatem pa k njim domov. V četrtek smo se dopoldan spet učili različne matematične vsebine, popoldan pa smo se odpravili na ogled farme in vinarne. Tam nas je pričakalo tudi obilno kosilo, katerega se kar nismo morali ubraniti. In že je bil tu petek. V petek smo imeli v šoli zaključno prireditev, vsak od nas je dobil certifikat in kmalu zatem smo se morali posloviti od naših spremljevalcev in počasi iti na letališče. Ko smo prišli domov, smo se vsi zelo razveselili naših družin, obenem pa je bil za nami teden, v katerem smo se marsikaj naučili, spletli veliko prijateljskih vezi, in teden, poln nepozabnih dogodivščin. Predvsem pa smo se naučili, da bomo od zdaj naprej spoštovali tudi ljudi, ki niso kot mi, in še najbolj, spoštovati našo državo Republiko Slovenijo. Kot pravi znan slovenski pregovor: ”Povsod je lepo, a doma je najlepše.” še kako drži.
Ana Tivadar
